Mesečni arhiv: maj 2013

Usposabljanje potapljačev s posebnimi potrebami

disabledVčerajšnje pisanje na temo oseb s posebnimi potrebami sem objavil med drugim tudi na FB. Sem bil presenečen celo enega pozitivnega komentarja. 😉
Danes pa sem imel čas in sem našel na youtube nekaj zanimivih filmov, ki razširijo obzorje. Prvi je iz Dubaja, kjer so letos že imeli enega od instruktorskih tečajev:

Naslednji je naše gore list:

Zadnji pa se mi osebno najbolj dopade…V bazenu, vendar mi je nekaj v filmu všeč, kar potegne – mogoče muzika…

Training Divers With Disabilities

Pred kakim tednom mi je v roke prišla nova številka revije USJ, ki jo izdaja PADI: USJ2Q13
ddi
In sem začel zadevo raziskovati. Torej članek sam po sebi opisuje delovanje enega od inštruktorjev na področju ljudi s posebnimi potrebami, na Tajskem. Ob tem sem kaj hitro pomislil na eno izmed delujočih društev na štajerskem in njihovem projektu, ki sem ga zasledil lani: če lahko plavam, se lahko tudi potapljam – mogoče ni 100% točen naslov, pa vendar, povezana tematika.

Kakšno je stanje v Sloveniji na splošno ne vem, našel sem Društvo paraplegikov Slovenije, ki ima sedež tudi meni bližnjem Kranju. Obenem pa je iskalnik na njihovi strani našel zadetke na prej omenjeno štajersko akcijo. Pohvalno!

Naslednji korak je bil direktno na PADI pro site, kjer sem zasledil kar lepo število člankov, ki so mi bilo zanimivi v branje. Naj omenim, da je eden od “kustojev” tudi avtor članka na to temo. Zanimivo 😉

Evo še spisek vseh mogočih agencij, ki ponujajo omenjene tečaje, naj si bo za inštruktorje ali za same posameznike.

http://www.stay-focused.org/
http://www.cufsf.org/
http://www.deptherapy.co.uk/
http://www.scubatrust.org.uk/
http://www.diveheart.org/
http://www.freedomatdepth.ca/
http://www.heartbeatforwarriors.org/
http://www.sudsdiving.org/
http://www.rollinsscuba.com/

Ok slednje agencije so mi padle takoj iz izbora, saj so mogoče iz kake amerike, ki je čisto predaleč ali pa nekako nisem našel ideje zakaj bi se šolal po njihovem programu.

http://www.hsascuba.com/ poznam preko Branislav Danevski in njegove hčerke Jagode. Lani smo se tam potapljali, pred tem pa sem se tudi sam in mi je omenil za ta program.

http://www.iahd.org/ je nekako poznan v Sloveniji preko PK Slovenjske Konjice, če se ne motim in njihovega plavalnega programa.

ddiNo nazadnje se odločam za http://www.ddivers.org/ Njihov program za inštruktorje se mi zdi čisto ql in privlačen. Na žalost je tajska odpadla zaradi polomljenosti tamkajšnjega CD. Fantje bi sicer za pet tečajnikov prišli z danske, vendar kje najti še 4i inštruktorje ali vsaj DM, ki bi jih zadeva zanimala 😉

Zakaj bi sploh to počel….ne vem ali pač…zadeva se mi zdi res nekak upgrade izziv, do sedaj sem poučeval otroke (bubblemaker), DSD, OWD junior in mi je bilo super izziv. Tovarišica iz Avstrije, ki poučuje otroke v tukajšnji šoli v KL mi je dejala, da sem si ji zdel res super prfoks za otroke….super….Poučeval sem res ljudi, ki jih je bilo grozno strah – kot mene pred dvemi leti, pa so uspešno prestali podvodni svet in bili navdušeni. In še in še….torej zakaj ne še nekaj kar sploh ne poznam….področje ljudi z omejitvami so mi totalno nepoznana….izziv, izkušnje.

In se zgodi, da je pred tednom pri meni CouchSurfala ena bejba iz Španije. Pa mi predstavi še dva modela iz Lanzarote, Canary Island. No po dvo dnevni debati pridem z španko na debato o potapljanju in mi pove da je direktorica letovišča, ki je še posebno prilagojen disabled person. Nad mojo idejo je bila skrajno navdušena.
Navdušen postajam še sam, saj v Sloveniji, niti okolici ni enega inštruktorja po tej šoli.

Bi lahko še pisal…pa mogoče kaj več v kratkem….Youtube vsebuje zanimive filmčke na to temo…Ni konca….in res ljudje so videti do konca nasmejani, ker jim odpreš drugačen pogled na svet!!!

Še en zanimiv link na FB, ki pa sem ga žal zamudil….Če ne bo šlo drugače bo pela Malta…..

Jungle Treking

Se ve, da gorenjci radi hodimo po hribih. Tudi sam sem med temi pripadniki. Sicer na žalost Perhentian island ne vsebuje neke visoke vzpetine. Ima pa zelo zanimiv jungle trek.

vir: members.virtualtourist.com

Za jungle trek sem se odločil že pred nekaj tedni, ko sem šel prvič. K sreči sem od doma prinesel moje prave pohodne čevlje, ki so dejansko edini, ki jih imam s seboj. In pa bogi papučki, ki crknejo vsake 2 meseca. (;

vir: www.tripadvisor.com.my

Od tu pot nadaljujem v pravo đunglo…Vzpon, ki je nazadnje mojim kolegom tajcem predstavljal pravo dramo, gorenjski gams pa se je zapodil v brežino in brez prave sape čakal reveže, ki so mu z zavijajočimi očmi sledili.

 

Jungle treking se začne za našim javnim WC-jem, prav res. Prvi vzpon in spust na drugo stran – plaža po imenu Flora Bay. Tam se kar tare domačinov, ki z veseljem nabijajo odbojko na enem od igrišč. Pa tudi na voljo je kar 5 DC od backpacker do pravega 5* PADI IDC, Flora bay DC. Poleg tega tudi paleta restavracij in pa bungalovov na plaži. Osebno sicer Flora bay beach ne maram preveč, ker je na napačni strani in ima vedno velike valove. Voda ni zato kaj prijetna za plavanje. Spust na drugo stran prinese kak zanimiv pogled.

Prijetna plažica po imenu Sexy bay…Zapuščena! Včasih postavijo lokalci šotorčke in imajo kar na prostem potapljaško šolo, kot je meni nekaj podobnega lani uspevalo na Bledu.Tukaj so res srečkoti, je vse bolj enostavno od slovenskega zakompliciranega sistema, o fovšiji itak ne bi 😉 Veliko lokalcev se potaplja, od DSD pa do OWD tečajev. Imajo vedno kako simpatično malezijsko instruktorco, ki zna nekaj angleških besed. Moja siki siki (malo, malo) malezijščina ne pride preveč do ozraza….he he

Nadaljujem po stopnicah, na drugo stran, kjer se nahaja zadnja plaža Tuna Bay. Precejšnje število turistov, dva dive centra in pa Marine park. Nič kaj posebnega, zelo natlačeno in ne kaj prida mivkasta plaža. Od tu se začne zadnji vzpon v hrrib med naseljem Bungalovov in zgineš nazaj v đunglo. Pot je speljana vzdolž cevi za vodo. Nekaj preskokov le-te in spust do Angel divers. Od tu pa je nedeljski sprehod čez Kranj…na easy, do izhodišča.

Meni nekako uspe priti naokrog v 1 uri, včasih 1:15. Zanimivo, da je v Lonely planet samo sprehod od PIR – Flora bay ocenjen na 1 uro. Pot, ki jo opraviš v 20 minutkah….HE HE…Mogoče fantje iz LP hodijo počasneje kot gamsi 😉

In sedaj imam dosti tega WP, ker ne dela urejevalnik, kot bi moral…in ne bom urejal članka do jutra….joj joj WP….

 

Visa Run….

Ali kako je potrebno vsake 3 mesece prefarbat vizo. Marsikdo, ki ima le krajše potovanje v slojem lajfu niti ne ve za te “težave” – govorim potovanja 2-3 tedne 😉
Viza run je v bistvu zadeva, ko ti neka država da določeno dobo, ki jo lahko preživiš v tej državi – VIZA. Zakaj točno so te omejitve ne vem, nekako pa ima folk ki precej potuje zaradi tega določene probleme in stroške 😉
No Malezija je država, ki načeloma ne komplicira preveč, če instruktorji potapljanja delajo na “črno”, saj še vedno domačega kadra ni dovolj, pa tudi produktivnost le-tega je cca 15% v primerjavi s belci. Torej vsi instruktorji kar sem jih spoznal delamo svoj job na ti. turistično vizo, ki je za Malezijo 90 dni. Ker je pred dnevi minilo 6 mesecev od mojega odhoda iz Slovenije sem jo do sedaj podaljšal skupaj 2x. Kako vseskupaj zgleda….nič zakompliciranega…prideš do oknčka, ti poštempajo vizo in oddideš v sosednjo državo – čez 5 minut, dan ali dva (tvoja odločitev) se vrneš. Tu pa bi znale biti težave….lahko se stricu zdiš sumljiv in te zavrne….kaj pa sedaj? 10RM, ki so se slučajno znašli v pasušu zadevo precej zgladi.
Moja pot je bila sledeča:
8:00 čoln iz otočka do Kuala Besut
9:00 bus ki ga ujameš za las do Kota Bharu
Mc Donalds pred 11:00 nima krompirja…samo nek ala kofi, mogoče sem se odvadil dobrega kufeta, kaj pa vem saj sem ga pustil 😉
11:00 bus 29 do obmejnega mesteca Rantau panjag in od tam peš čez mejo do Su-ngai kolok katerega sem dosegel ob ene 2eh popoldan.

Pot prevožena z busi
Pot prevožena z busi 

 

Ok…pot poteka počasi, saj so ceste precej povprečne. Država ima po mojem mnenju precej visoko korupcijo in si zato kakih avto cest niti ne omisli. Prevoz v eno smer me je stal celih 3€, ker pa se doma nekaj let nisem vozil z buski se mi sanja ne ali je to veliko ali malo za kar konekretnih preko 60km. Vožnja mi je bila čisto super saj si ogleduješ lepo naravo, ogromno riževih polj in tudi zanimivih vasic. Buski niso bili pretirani polni tako, da sem imel dva sedeža vedno za sebe, niti ne preveč pri 12st. celzija, kot je to v navadi predvsem na Tajskem.

Po res expresno opravljenih Malezijski poslih, prečkam most čez precej grdo reko in Tajska here we are. Na meji srečam posrečen par italijanko in romuna, ki mi razlagata, da sta ravno srečala enega slovenca, ki tudi dela v Maleziji nekje – no jaz nisem imel te sreče, da bi spet spregovoril kaj izven vsakdanje Angleščine….hudimana….he he

Su-ngai kolok precej zanimivo tajsko mesto, še vedno bolj pod vplivom malezijskih muslimanov. Mesto nič posebnega, predvsem pa ne turistično, ali pač?
Sprehod po mestu, frizer za 1.5€, ker je bila čupa že hevi metalska. Na enem koncu mesta vidim Harley Davidson lokal, sredi tistih klasičnih azijskih restavracij, ki je bil začuda čisto poln. No tudi sam si naročim kafe, ki je bil res top in spoznam zgovornega nemca, ki je bil začuda edini belec poleg mene v mestu.
Po debati ga povprašam po mojem vprašanju, pa zakaj ima to mesto ogromno hotelov, saj ni turistov – top hotel me je stal 10€ na noč z klimo in dvojno posteljo. No model mi razloži da je mestece meka za nočni skok pobožnih Malezijcev, da se malce sprostijo na Tajkah…in nemec se ni zmotil. Zvečer sva naredila explore skok čez mesto, karaoke places neomejeno in tudi mlade Tajke so naju naskakovale na vseh možnih punktih. Mesto je zaživelo!

Skratka neslednje jutro kot sem omenil 10RM = 2.5€ v pasuš in hop na mejo. Modelu ni delal komputer, tako, da je k sreči samo vžgal novo vizo v pasuš in sem pokrit za naslednjih 90 dni…Pa kaj ko bom prej doma, kot bo viza potekla….;)