Visa Run….

Ali kako je potrebno vsake 3 mesece prefarbat vizo. Marsikdo, ki ima le krajše potovanje v slojem lajfu niti ne ve za te “težave” – govorim potovanja 2-3 tedne 😉
Viza run je v bistvu zadeva, ko ti neka država da določeno dobo, ki jo lahko preživiš v tej državi – VIZA. Zakaj točno so te omejitve ne vem, nekako pa ima folk ki precej potuje zaradi tega določene probleme in stroške 😉
No Malezija je država, ki načeloma ne komplicira preveč, če instruktorji potapljanja delajo na “črno”, saj še vedno domačega kadra ni dovolj, pa tudi produktivnost le-tega je cca 15% v primerjavi s belci. Torej vsi instruktorji kar sem jih spoznal delamo svoj job na ti. turistično vizo, ki je za Malezijo 90 dni. Ker je pred dnevi minilo 6 mesecev od mojega odhoda iz Slovenije sem jo do sedaj podaljšal skupaj 2x. Kako vseskupaj zgleda….nič zakompliciranega…prideš do oknčka, ti poštempajo vizo in oddideš v sosednjo državo – čez 5 minut, dan ali dva (tvoja odločitev) se vrneš. Tu pa bi znale biti težave….lahko se stricu zdiš sumljiv in te zavrne….kaj pa sedaj? 10RM, ki so se slučajno znašli v pasušu zadevo precej zgladi.
Moja pot je bila sledeča:
8:00 čoln iz otočka do Kuala Besut
9:00 bus ki ga ujameš za las do Kota Bharu
Mc Donalds pred 11:00 nima krompirja…samo nek ala kofi, mogoče sem se odvadil dobrega kufeta, kaj pa vem saj sem ga pustil 😉
11:00 bus 29 do obmejnega mesteca Rantau panjag in od tam peš čez mejo do Su-ngai kolok katerega sem dosegel ob ene 2eh popoldan.

Pot prevožena z busi
Pot prevožena z busi 

 

Ok…pot poteka počasi, saj so ceste precej povprečne. Država ima po mojem mnenju precej visoko korupcijo in si zato kakih avto cest niti ne omisli. Prevoz v eno smer me je stal celih 3€, ker pa se doma nekaj let nisem vozil z buski se mi sanja ne ali je to veliko ali malo za kar konekretnih preko 60km. Vožnja mi je bila čisto super saj si ogleduješ lepo naravo, ogromno riževih polj in tudi zanimivih vasic. Buski niso bili pretirani polni tako, da sem imel dva sedeža vedno za sebe, niti ne preveč pri 12st. celzija, kot je to v navadi predvsem na Tajskem.

Po res expresno opravljenih Malezijski poslih, prečkam most čez precej grdo reko in Tajska here we are. Na meji srečam posrečen par italijanko in romuna, ki mi razlagata, da sta ravno srečala enega slovenca, ki tudi dela v Maleziji nekje – no jaz nisem imel te sreče, da bi spet spregovoril kaj izven vsakdanje Angleščine….hudimana….he he

Su-ngai kolok precej zanimivo tajsko mesto, še vedno bolj pod vplivom malezijskih muslimanov. Mesto nič posebnega, predvsem pa ne turistično, ali pač?
Sprehod po mestu, frizer za 1.5€, ker je bila čupa že hevi metalska. Na enem koncu mesta vidim Harley Davidson lokal, sredi tistih klasičnih azijskih restavracij, ki je bil začuda čisto poln. No tudi sam si naročim kafe, ki je bil res top in spoznam zgovornega nemca, ki je bil začuda edini belec poleg mene v mestu.
Po debati ga povprašam po mojem vprašanju, pa zakaj ima to mesto ogromno hotelov, saj ni turistov – top hotel me je stal 10€ na noč z klimo in dvojno posteljo. No model mi razloži da je mestece meka za nočni skok pobožnih Malezijcev, da se malce sprostijo na Tajkah…in nemec se ni zmotil. Zvečer sva naredila explore skok čez mesto, karaoke places neomejeno in tudi mlade Tajke so naju naskakovale na vseh možnih punktih. Mesto je zaživelo!

Skratka neslednje jutro kot sem omenil 10RM = 2.5€ v pasuš in hop na mejo. Modelu ni delal komputer, tako, da je k sreči samo vžgal novo vizo v pasuš in sem pokrit za naslednjih 90 dni…Pa kaj ko bom prej doma, kot bo viza potekla….;)

 

 

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*