Na daleč je torek zgledal čisto navaden dan, sem se seveda uštel. Jame, ki jih imam namen obiskat sem si že vnaprej ogledal in označil na google maps, da tu ni nepotrebnega “skakanja” levo in desno. Jame sem si postavil na zemljevid lepo ob eni cesti in prvi dan začel z najbolj oddaljeno. Simpl pač….
Vsak dan sem si strastno želel iti na plažo, a glej ga zlomka tema me je vedno prehitela. Včeraj sem bil tik ob njej, pa predno sem našel parking je tema padla. Vseeno pa sem videl, da je drug problem tudi z visokimi valovi. Letos mi Tulumska plaža ni namenjena. No danes sem vseeno našel…
Omenjenega dne sem naredil zapis na FB, tokrat precej dolg: “Dobro jutro, sem se seveda zbudil z nasmeškom na ušesih. Pravijo punce tisti tvoj znameniti nasmešek, ki kaže dobro voljo. Vseeno naj povem, da brez magnezija ne bi šlo. Pred spoznananjem tega čudežnega zdravila, me je v začetnih letih pred 10let plus, ko sem raziskoval…
7:00; zajtrk….pisanje FB zgodbe od včeraj, kjer sem napisal: “Dan 2 v mehiških jamah. Današnji izbor je bil pravi. Občutek, kot da sem v postojnski ali še bolje lipniški jami. Globina cca 6m, čas potopa 2×120 minut +. Hja temperatura vode pa 26, vsaj 1x nisem jamral da je mraz. #cenote #mexico #mexicocenote #cenotegalaxian“ Po…
7:00 se zbudim. Prljaga, še vedno nič novega na obzorju. Zajtrk, tavhcenter po 4x 11.1L alu in gas v najdolj oddaljeno jamo letos, ki sem jo splaniral v Tulumu. Cca pol ure vožnje, proti znani cesti do Bakalar. Kakor sem vedel od prej tu ni intereneta. Zatorej že dlje časa uporabljam na Iphone v Mehiki…