Jamsko potapljanje Mehika

Včerajšen dan je bil fantastičen, z raziskovanjem juga Tuluma. Vseeno si rečem, da celih sedemnajst dni, kot je bilo planirano za jamsko potaplanje pa res ne bom raziskoval Quantana Roo. Ni me toliko potegnilo, pa tudi glavna misija je bila Cenote!

Grem kar na prvo žogo in se oglasim pri mojem Čehu; Lukasu. Njega poznam že od prej in sicer je lastnik ene od dveh polnilnic v Tulumu. Po skoraj treh urah nama je nekako uspelo skompletirat jamski set opreme: sidemount, ki ni bil Xdeep, primarno kanister luč, regulator in ostalo “kramo”. V tistem njegovem nametanem DC je uspelo.

Vseeno hvala, ampak naslednjič, če se zgodi, da bodo “izgubili” glavni kufer grem kam drugam. Cenovno je bilo sicer ugodno, ampak precej dela, da nabereš opremo po škatlah.

Oprema je, za silo. Ni sicer skonfirurirana 100% kot si želim. Tu vidim prednost Xdeep jopiča, ki ga furam. Če potrebuješ kvaliteten Sidemount jopič in tečaj za potapljanje oboje dobiš pri meni.

Zunaj srečam dva domačina, ki sta ravno prišla po aluminijevke. Ženska je bila zelo prijazna in začela debato z mano. Videla sta moje velike oči, zaradi priprave opreme in seveda navdušenje, da končno nafilam potrebo po heroinu.

“Kam pa greš” me vpraša. Sicer sem imel plan pripravljen, a za prvi potop potrebujem mesto brez gledalcev. Vseeno nisem vedel niti koliko kg uteži rabim za to konfiguracijo, kot tudi potrebno je naštelat aliminijevke, ter ostalo opremo, da bo fit na meni.
Predlaga mi lokalno jamo, oz. dve v razdalji par 100m, za katere vedo le domačini in sedaj še jaz. Jama se nahaja v smeri Akumala, in je ne bom napisal, ker me je prosila, da ostane sicret.

Pridem na označeno lokacijo na google maps in takoj za drevesi slišim glas. Jasno lokalci se hodijo kopat vanjo, saj je vhod širok in simpatičen. Zelenkasta voda me je že na pogled privabila. Komaj pridem tja, že me domačini ogovorijo z Gringo. Hitro povem, da znam samo angleško in že je debata stekla.

Pripravim opremo, znosim do konca skal, direkt v vodo. Malce vprašam, če vedo kje je vhod, ker je precej široko in se ne vidi. Pokažejo približno kje bi moral biti. Kasneje ugotovim, da je vhod v cenoto približno na sredini. Dokaj hitro se spušča. Našel sem dve vrvici. Desna je dokaj kratka in ima cca dva jumpa, a ni vredno.

Leva pa je bolj atraktivna in precej dolga. Najdeš jo malenkost bolj v jami na levi strani. Potem gre čez eno ožino. Jama je všečna, saj je malenkost drugačna, precej ožja, bela skala in precej termoklime. 
Globina obeh delov jam je cca 10m. Dve flaški, sta ok. ker je sicer precej ozka in se je kje treba pomuzat. Z več flaškami ne bi šlo.
Naredim dva potopa, prvi 115 in drugi 99 minut. Vmes pojem sendvič in živčno pogledujem spremembo pri letalski družbi; oprema. Planiram, da bo le-ta prišla danes z letalom ob 22:00. Plan je plan….

Popoldan, spanje. Pot in potopi te ubijejo. Večkrat me folk sprašuje, si kaj ogledaš. Zanimivo koliko ti vzame časa objava storiev na FB in instagramu. Obdelava videov, snemanje le-teh in seveda objava fotk, ter zgodbe same. Potem čas za te “neumnosti” gredo drugam, ne pa v raziskovanje Tuluma. Postajaš pa influencer, treba je pogledat kaj je bolj pomembno. Eno je za ego, drugo za prepoznavnost. Pa s tem dobiš kaj več tečajnikov na Bled, za potapljanje? NE. V Sloveniji je tako, da si inštruktorji lastijo tečajnike in potapljačem, mi je pred kratkim pojasnil Pero. Mogoče pa je res, utemeljil pa je to s tem: “Če greš k Repniku, se ne boš več potapljal z nami!”, mi je zagrozil vodja njegove skupine potaljačev. A to je že druga zgodba v katero se ne bom spuščal.

Moja skrivna jama me je navdušila. Žal je ohišle za iPhone ostalo v istem paketu nekje na poti, zatorej danes ni fotk izpod vode. Vseeno pa so ostali v spominu, sa je “design” jame top. Mogoče manj kapnikov, kot postojnska jama. Le-to vedon rad primerjam med seboj. Všeč mi je bilo pri vsaj drugem rovu v jami, da je apnenec “razjeden”. Očitno, ga je v preteklosti, med nastajnjem “žrla” neka kislina zmešana z vodo. Le-to je dalo jami posebno obliko. Ker grem med potopi v popolno neznanko, si vedno rečem in kaj bom, če jame zmanjka, jaz imam pa še dovolj “zraka”? Pri tej jami ni bilo teh težav, saj je šla in šla in šla.

Plan za jutri, dobit mojo opremo in končno začet tavhat, kot se zagre. Pred spanjem še zadnjič preverim kako je s prtljago. Števec na spletki od AerLingus se ni čisto nič spremenil. Pri meni so zgubili vse točke 😉 Že tako, me kot letalska družba ni navdušila. Prekleto podobna Ryanair-u. Le, da tam plačaš za karto drobiž, no tu je bila povratna 586,64€.