Nemogoče je pač mogoče
Ok pričnem s slico v desnem kotu, saj se sovpada s tematiko…Pripeljem danes malčka od 7.5tone pred rampo na Letališče Jožeta Pučnika oziroma do varnostne službe pred Adria Tehnika. Tam me ustavi rampa in za njo smrtno resen gospod Varnostnik. Po
opravljenih začetnih težavah, da prej omejeni gospod ne najde naslovnika na spremnem listu se tisti pogled še malenkost bolj namršči. Gospa ob njem zahteva osebni dokument, katerega ji izročim. Nekako najdemo naslovnika, prej omenjenega Tehnika in pravi gospod varnostnik – še osebni pregled. Ker sem ga pač zaradi obilice “šundra” malenkost preslišal, le izdahnem moj prestrašeni “KVA?” Nakar me Varnostnik opozori na uporabo slovenštine, ki pravi KAJ?. Dobro pač ne znam vse 100% ali pa nekateri ne vedo kaj je sleng, žargon 😉
Dobro narediva osebni pregled, kot na letališču…vse z mene dol, v kufrček, pa pol v rentgen…pika na i….osebni pregled (na roke). Smo pač pozabili dat pas dol in je potrebno ponoviti vajo. Dobro si rečem stroga pravila ni kej…Tukaj ne bi mogel pripeljat niti 5Kg prepovedanih substanc.
Pred leti sem slikal finalno zmagovalko za Japmeet direktno za temi hangerji; pa se spomnim, da smo imeli spremstvo in neke rumene trikotničke na avtu—ala magnetne–od takrat so očitno to poenostavili saj po novem letiš sam po pisti kakor želiš in predvsem znaš. Trikotničke pa so nadomestili z dva tipa kartic, ki jih nisem uspel pogledat in so pač za osebo…Ok si rečem vrhunec varovanja….Tukaj ne bi mogel pripeljat niti 100g prepovedanih substanc.
Raztovorim tistih 21kg težak tovor in po pol ure tavanja po pisti na “prepovedanem” in skrbno nadzorovanem območju pridem nazaj do varovalcev svetih mest; so imeli ravno malico; rečem “dober tek”, vrnem prej omenjeni kartici in rečem: “še kaj?” pravijo fantje: “NE, to je to!”
Med potjo pa se sprašujem samo to—-le kdaj bodo natovorili tisti dve toni, ki sta mi bili višek?
