CCR potapljanje hrvaška #1
Že cel teden sem gledal vreme, ker je jasno ravno, ko sem se želel iti potapljat dva tedna pihal veter. Saj vemo, da je odkrivalo strehe tudi v našem rajonu PGD Šenčur, v sosednjih Hotemažah, kjer smo seveda posredovali pred tednom dni. V četrtek spakiram proti večeru, pred tem pa dopoldan napolim CCR flaške, za kar že nekaj časa koristim 4L.
Zakaj 4L?
Naštudiral sem, da je potapljanje na hrvaškem s temi flaškami precej dolgo. “Preživel” bi tudi teden dni, brez suporta DC. Na potop s rebriderjem – CCR “porabim” povprečno 20-30 barov plina (zrak ali TMX) in nekako isto kisika. Kisik seveda ne uspem napolniti na 200bar, zato 4litrička zadošča za 3-4 potope, diluent pa 5+ potopov.
Letos sem malce popustil na potapljanju, glavni razlog je seveda, da sem precej počasi servisiral POSEIDON rebrider; lansko leto sem namreč postal POSEIDON CCR TECHNICIAN. YBGA, čas – zima in ostale aktivnosti so “pobrale” preveč časa. Po drugi strani pa sem porabil precej časa, da sem naredil, kupil in pridobil pravo orodje za servis le-tega.
Prvi potop sem planiral narediti s TMX, preko 40m. Le-te “nabiram” da se po inštruktorski lestvici počasi prebijem do POSEIDON CCR 60 instructor level. Za to pa potrebujem le še nekaj tečajnikov na levelu CCR 40 in seveda dovolj potopov preko 40m. Poleg tega rad globinarim, saj tam največkrat srečam veliko jastogov, ki jih je lažje srečati na 60m, kot pa na 20m – govorim za hrvaško!
Spodnja fotka prikazuje planiran potop. Vstop v vodo “za robom”. Tak način prakticiram kadar morje ni čisto mirno.
Znanje vstopa v morje sem pridobil predvsem na Malti, kjer sem se potapljal preko 7krat v zadnjih desetih letih. Tokratnje morje se je umirjalo, kar pomeni, da bo izhod iz vode top. Točno tako je bilo. Ampak ja, ker nisem vedel točne globine sem vzel TMX 20/35 za bottom plin, NX50 za bailout plin + 100% kisik. S tem sem vedno na varni strani v primeru odpovedi rebriderja. Jasno s skutrom sem se “potegnil” precej daleč na odprto morje. Tam na koncu pred krivuljo sem padel na 45.5m, bi šlo še dlje a je bila vidljivost pod pol metra. Tako slabe vidljivosti že dolgo ne na hrvaškem 😉
Skoraj 100 minut dolg potop ni minil brez DEKE, kar je pri CCR – rebrider potapljanju skoraj stalnica. Še posebno, ko gre za raziskovanje stene. Tokrat zaradi res slabe vidljivosti nisem našel kaj prida jastogov, kot tudi ne drugega živeža, razen obilice škrpen. Voda prekleto mrzla, računalnik kaže 14.5°C, po mojem pa mora biti na globini kake dve stopinji manj. Zadnji del potopa, še posebno deka me je treslo….ni goden občutek, kljub debeli podobleki v suhi obleki.
Desna stran lokacije na cca 15m skriva zanimivo kaverno. Predvidevam, da točno pod svetilnikom. Nadaljuje pa se v zanimivo steno, za njo pa takoj ena poka do plitvine. Na tej lokaciji sem že zasledil morske mačke, največkrat v plitvejšem delu. Tokrat te sreče ni bilo.
Do apartmaja, kosilo/večerja….sprehod čez Medulin in spanje. Jutri pa nova potapljaška zgodba, s potapljanja okrog Pule.
Nadaljevanje zgodbe pa tukaj.
