V enem dnevu do Cancuna, Mehika
Če sem včeraj pisal o zgodbi iz Muncna, je čas da gremo dalje. Poletimo proti Dublinu. Let sam je trajal slabi dve uri. Kratek stop v Dublinu eno uro, ravno dovolj, da se premaknem na “drugo” stran, vzamem karto, ker jo v Munchnu niso znali “porinit” ven iz ADAMS sistema. Se zgodi;
in že letimo preko oceana 😉
Slabih enajst ur je trajal let, ko se zadnjič privežemo, da pristanemo v Cancunu. Glavnem “mestu” Quintana Roo. K sreči sem imel s seboj sendviče, ja Aer Lingus je bolj tipa nizkocenovca 😉 Hrana ni ravno vrlina.
Tečem z malim kufrom, ki je imel preko 14kg do prtljage. Čakam in čakam in nič. FAK, zgubili so 25kg potapljaške opreme, nekje na poti.
Saj vemo; s tavharijo v jame ne bo nič, ker brez opreme je kriza. Zapisnik in letim proti rent-a-car. Prepričal sem se, da ne bom slabe volje. Celo pot sem mel večji skrb zadaj – rent-a-car. A glej le-ta je šel bp.
Avtek sem vzel pri mexrentacar, pri katerih že dve leti povprej nisem mel težav. 314USD me je prišel avto za 17 dni. In seveda 10000MX vzamejo na creditno kartico kot poroštvo. Ja ni kaj paziš na avto, kakopak.
Dobim dokaj novega, cca 35000 kilometrov starega Japončka – Mitsubishi, valda avtomatik. Pogledamo in poslikamo avtek, ja rezervna guma je – NUJNO!
In že gas proti cca uro in pol oddaljenim Tulumu, kjer imam rezerviran aprtma. Po poti sem si vzel še SIM kartico operaterja TELCEL. Vzel sem paket za en mesec, predplačniški, v katerem je 10Gb prenosa, za cca 360MX.
Trenutno menjajo USD v MX po 16.6 in EURO v MX po 20.
Prihod v apartma, tuš in novi podvigi za nov dan. Spanje je več kot dobrodošlo.
